Prvi del pohoda na Blegoš je že bil za mano, ko sem se odločila ovekovečiti moment, ki ga vidite na tej sliki. In čeprav je bila začetna pot popolnoma kopna in je potekala skozi gozd, se je ves čas tudi precej vzpenjala in mi povzročila nekaj manjših težav. Omenila bi le še to, da je pot skozi gozd mestoma nevarna, saj na kupih odpadlega listja precej drsi. Sledi v snegu, ki se prepletajo, tako kot poti v naših življenjih. Stari vojaški bunkerji nas spremljajo od začetka vzpona vse do vrha Blegoša. Nekatere je že prav pošteno načel zob časa. Z razgledom na vrhu je poplačan ves naš trud.V smeri koče na Blegošu za sabo puščamo na pol podrte vojaške bunkerje. Pri koči na Blegošu se okrepčamo z odličnim sadnim čajem. Veganom pa žal ne morejo ponuditi popolnoma nič drugega, saj tudi jedi na žlico, kot so na primer jota ali ječmenovka, zabelijo s svinjsko mastjo, ali dodajo ocvirke. Srčno upam, da bojo v kratkem ponudbo razširili, tako da se bo tam lahko okrepčal tudi kakšen vegetarijanec ali vegan.
Pot navzdol ni pretirano nevarna, vseeno pa moramo biti kar se da oprezni. Snežna meja se počasi končuje. In sledi še zadnji, zelo strm, spust.
irispotatolover 