iris
Moje ime je Iris in sem veganka, ker je to moja moralna dolžnost.
Prihajam iz okolice Nove Gorice, že vrsto let pa živim v Ljubljani. Prosti čas, ki mi je na voljo, se trudim aktivno preživeti v naravi, kjer najraje tečem. Vseeno pa me večkrat najdete v kakšnem skritem, samotnem kotičku, s knjigo ali stripom v roki. Hrano za dušo mi predstavlja glasba, navdušujem se nad filmsko umetnostjo, kot tudi nad vsemi barvami in okusi veganskega kuharstva.
Veganka sem postala marca 2013, takrat sem prišla do spoznanja, da samo z vegetarijanstvom ne storim dovolj. Zavedla sem se, da je moj odtis na planetu, kjer gostujem, še vedno prevelik, ter da obstaja še dodatna možnost napredka. Vsekakor je to bila ena pomembnejših odločitev, ki sem jo sprejela za lastno zdravje, za naš prečudovit planet, predvsem pa za živali.
Moje izkušnje z veganstvom so zelo pozitivne. S prehodom na vegansko prehrano je moje telo začelo klicati po gibanju, tako da sem se začela rekreativno ukvarjati s tekom. Posledično več časa preživim v naravi na svežem zraku, kar se odraža z boljšim počutjem in manjšo utrujenostjo. Začela sem širiti obzorja in spoznavati vegansko kuho, prej neznane sestavine se sedaj prepletajo v novih jedeh in tvorijo nove okuse. Neprestano sem na lovu za novimi recepti, s pomočjo veganskih dobrot pa poskušam tudi prijateljem in znancem približati tovrsten način prehranjevanja. Okolica moje vegansko življenje in pogled na svet spoštuje, četudi ga vedno ne razume najbolje, zato se o teh tematikah vedno znova rada pogovarjam in pomagam razbijati mite povezane z veganstvom. S tem razlogom tudi nadaljujem z učenjem in se še naprej trudim razvijati.
Svoj veganski navdih iščem pri prebiranju raznorazne literature ter izobraževanju s pomočjo dokumentarnih filmov in spleta, na primer predavanj Garyja Yourofskega ali Melanie Joy. Ker se zadnje čase zelo navdušujem nad tekom, mi motivacijo predstavlja tudi ultramaratonec Scott Jurek. Odličen športnik in velik človek, do katerega gojim neizmerno spoštovanje, saj sem z njegovo pomočjo odkrila ljubezen do teka in veganstva. Z lastnim zgledom in nasveti mi je pomagal najti lastno pot v življenju. Nenazadnje pa moram omeniti tudi Morrisseya (The Smiths), ki me je že pred leti spodbudil k razmišljanju in spremembi prehranjevalnih navad. Dnevno inspiracijo mi predstavljajo tudi vsi ostali vegani in zavedanje, da se skupaj trudimo biti glas živali.
Poleg prehrane skrbim za svoje zdravje in dobro počutje še tako, da se družim z ljudmi, ki jih imam rada. Veliko časa posvetim hobijem in tako počnem stvari, ki me veselijo in izpolnjujejo. Rekreativno se ukvarjam s tekom in precej časa preživim v naravi, kjer vedno znova odkrivam vse čare in lepote, ki nam jih nudi. Predvsem pa poskrbim, da vsak dan spijem dovolj vode, se trudim pošteno naspati in spočiti, in pozitivno zrem v nov dan.
Ena mojih najljubših veganskih jedi je domača, vipavska jota, ki jo skuham z zeljem, in je na jedilniku – sploh v jesenskih in zimskih mesecih – enkrat na teden. Najbolj pa obožujem krompir, ki se ga da – na moje veliko veselje – pripraviti na 1001 način.